ŠD Breginjski kot

To soboto, natančneje 9.5., smo se z avtom odpravili na dolgo pot proti Šentviški Gori. Tam so organizatorji pripravili turnir trojk, ki je v teh krajih vsako leto zelo popularen in ki pogosto privabi zelo veliko število ekip. Tudi tokrat se jih je vseh skupaj zbralo kar 27, razdeljene pa so bile na 9 skupin. Iz vsake si je najboljša ekipa priborila napredovanje, to pa je bilo omogočeno tudi trem najboljšim drugouvrščenim ekipam.

Velja omeniti, da je bil to naš tretji turnir trojk ter da smo na preteklih dveh vedno domov odšli s pokalom v rokah. Glede na to, da je na Šentviški gori nastopalo tako veliko število ekip, pa smo se zavedali, da bi za uvrstitev med najboljše tri potrebovali ogromno znanja, moči, pa tudi sreče. Recimo, da smo prvi dve zahtevi izpolnili 😉 , na žalost pa nam je v četrtfinalu zmanjkalo malo sreče proti nam popolnoma enakovrednim nasprotnikom.

Naj se vrnem na sam začetek in našo pot na Šentviško Goro. Ta je potekala v prijetnem in sproščenem vzdušju, tudi vreme je bilo krasno. Nekateri izmed nas smo te prelepe kraje sploh prvič videli! Ko smo prispeli na mesto, kjer se je turnir odvijal, smo bili vsi po vrsti presenečeni nad urejenostjo le-tega. Bolj kot se je bližal čas našega nastopa, bolj smo bili pripravljeni in osredotočeni na našo prvo tekmo. Naši prvi nasprotniki so proti ekipi United izgubili z rezultatom 2:4, torej so proti nam potrebovali visoko zmago, če so še želeli upati na napredovanje.

Kotarji: Jure, Robi, Srečko, Aleš, Simon Č.

Predtekmovanje; skupina J, prva tekma:

Kotarji 1 : 5 DBO

Strelec za Kotarje: Aleš

Oboji smo tekmo začeli zelo mirno. Kmalu pa se je pokazalo, da bo fizično močnejša ekipa DBO to prednost tudi izkoristila. Poleg tega so naši igralci ves čas morali paziti tudi na morebitno poškodbo, do katere bi na tej tekmi tudi kaj kmalu prišlo. Nasprotniki so torej računali na grobo igro, kar se jim je tudi obrestovalo. Predvsem po dveh srečnih zadetkih, ki so jih v pičlih štirih minutah uspeli spraviti mimo Aleša (obakrat s strelom iz bližine Alešu med nogama). Zaostanek je bil tako že v uvodnih minutah zelo velik, zato nam tudi ni preostalo drugega, da napadamo in nasprotnike tesneje pokrijemo. Ob tem smo igralcem ekipe DBO pustili več prostora, kar so do polčasa znali izkoristiti in tako zadeli še dvakrat. Sami smo si v prvem polčasu pripravili kar nekaj priložnosti, a je bil igralec na golu vedno dobro postavljen. Tudi v drugem polčasu smo sami kar nekajkrat zapretili. Velja poudariti prodor Aleša, poskušala pa sta tudi Jure in Simon. Vedeli smo, da je tekma praktično že izgubljena, a smo vseeno hoteli njihovo prednost vsaj malo izničiti. Tako nam je zadetek Aleša po nekaj minutah igre prišel še kako prav. Na žalost izjemne priložnosti ni izkoristil Robi, ki je stekel proti praznemu golu, a se je za strel odločil prepozno, saj je požrtvovalni nasprotnik žogo odbil v zadnjem trenutku. Nasprotniki so kljub našemu pritisku še zadnjič našli pot med nogama Aleša in visoko zmagali. Nasploh je bilo na tej tekmi težko igrati, saj nasprotniki res niso pazili, sami pa na tak način igre enostavno nismo navajeni.

Po tekmi je bilo v naših vrstah prisotnega veliko razočaranja. Zavedali smo se, da bi za napredovanje potrebovali zmago proti ekipi United z najmanj štirimi goli razlike. V tak razplet pa nismo verjeli, saj je prav ta ekipa premagala naše prve nasprotnike, izvedeli pa smo tudi, da je slavila na turnirju trojk pred tednom dni (na ta turnir smo nameravali oditi tudi sami, a smo na žalost zamudili rok za prijavo). Igralci Uniteda so tako kot mi zelo mladi in lačni uspehov, a tudi mi smo bili odločeni, da se od turnirja poslovimo častno in da pokažemo našo pravo vrednost. Na koncu se je izkazalo, da smo na igrišču dejansko pustili svoje srce ter da smo uspeli pripraviti preobrat, ki je presenetil tako nas, kot tudi nasprotnike, še najbolj začudeni in razočarani pa so na koncu bili naši prvi nasprotniki, igralci ekipe DBO.

Predtekmovanje; skupina J, druga tekma:

Kotarji 9 : 0 United

Strelci za Kotarje: Robi 4, Jure 3, Aleš, Simon Č.

Tekma se pravzaprav ne bi mogla začeti bolje. Na presenečenje vseh smo v prvih treh minutah zadeli kar štirikrat. Mrežo Uniteda je po njihovi izgubljeni žogi že v prvi minuti z natančnim strelom od daleč načel Jure. V drugi akciji je z leve strani močno in neubranljivo streljal Robi. Ta je to ponovil le kakšno minuto kasneje in ponovno zatresel mrežo nasprotnikov. Isti igralec je poskrbel za tako želeno visoko prednost 4:0, a tokrat z izdatno pomočno ostrostrelca Jureta, ki je s strelom z naše polovice žogo ustrelil v prečko, Robi pa je žogo samo potisnil v gol. Velja tudi omeniti, da je pred našim golom kasneje napako napravil Aleš, ki pa se je zanjo oddolžil s pohvale vredno potezo. Preprečil je namreč čisti gol nasprotnikov in si zaradi svoje borbenosti kasneje moral oskrbeti rano na komolcu. A za visoko vodstvo in pravi delirij v naših vrstah sta do polčasa poskrbela tokrat izjemno razpoložena Robi in Jure, ki sta prispevala vsak še en zadetek. Tudi v drugem polčasu smo na igrišču prevladovali. Z velike razdalje je zadel Aleš, za svoj prvi hat-trick je še enkrat nase opozoril Jure, proslavil pa se je tudi Simon, ki je tokrat prvič zaigral z nami, do zadetka pa je prišel po lepi akciji, ki jo je mojstrsko zaključil. Kljub nekaj lepim priložnostim pa do zadetka ni prišel Srečko.

Za zmago velja pohvaliti celotno ekipo, njihovo nepopustljivost in željo po uspehu. Ponovno smo pokazali, kako močni smo lahko, kaj nas odlikuje in kakšnih presenečenj smo sposobni. Napredovanje med 12 najboljših ekip tako lahko odkrito štejemo za uspeh. Naj povem0 še, da je bila zmaga 9:0 na turnirju tudi do zdaj najvišja v naši kratki zgodovini. Spomnimo, da smo na Kamnem premagali ekipo Kamno mladi z rezultatom 9:1. S kar 4 zadetimi goli je Robi postal prvi član ekipe, ki mu je toliko zadetkov uspelo zabiti na eni tekmi. Svoj prvi hat-trick pa je tokrat zabil tudi Jure. Poleg vsega tega nas veseli, da je prvič na turnirjih za našo ekipo zadel Simon Č.

Želeli smo si ponovitve tako dobre igre, kakršno smo prikazali proti Unitedu, tudi proti našim naslednjim nasprotnikom, a ta tekma nas je čakala šele čez dve uri in pol. Tako smo se odločili, da se avtom zapeljemo po teh lepih krajih. Na Ponikve smo si odšli ogledat Marijino cerkev, mojstrovino arhitekta Jožeta Plečnika, šli pa smo si ogledat tudi nogometno igrišče v kraju Pečine. Čas nam je hitro minil, na Šentviško Goro pa smo se vrnili že v mraku. Tekmo za polfinale smo odigrali pod reflektorji, a tokrat nam sreča ni bila naklonjena …

Četrtfinale;

Kotarji 0 : 3 Bau Bau

Ekipa Bau Bau-a si je napredovanje zagotovila že dan prej. Tako kot mi so tudi oni bili zmagovalci skupine, in sicer skupine C. Na žalost jim je uspelo hitro zadeti in nato kontrolirati potek tekme. To so namreč povsem umirili, si žogo podajali v obrambi in jo na našo polovico poslali le, če smo jih pokrili višje. Sami smo si ustvarili izjemne priložnosti, a niti ena ni končala za hrbtom nasprotnega vratarja. Z zapravljenimi priložnostmi sta prednjačila Robi in Jure, od daleč sta večkrat poskusila Aleš in Simon. Nasprotniki so v začetku drugega polčasa, ko smo se v želji po izenačenju pomaknili nekoliko višje, zadeli prekrasen gol, ki jim je na široko odprl pot v polfinale. Nasprotnik je namreč celotno obrambo presenetil z lobom. Zapravljene priložnosti z naše strani so se še vrstile, nasprotniki pa so razredčeno obrambo s protinapadi lažje prebijali in v enem izmed protinapadov zadeli za zanesljivo napredovanje v polfinale.

Kljub porazu pa se nismo pretirano pritoževali. Zadovoljni smo bili z našo igro, drug drugemu čestitali in zadovoljni ter utrujeni zapustili prizorišče. Čakala nas je še dolga vožnja domov ter zaslužen počitek.

Filed under: Slike,Turnirji 2009,ŠD Breginjski kot |