ŠD Breginjski kot

Na tej podstrani si lahko preberete nekaj splošnih podatkov o Breginjskem kotu. Podrobneje je opisan kraj Breginj, eden izmed devetih krajev v Breginjskem kotu! Večina podatkov je povzetih po knjigi Tomaža Kočarja NEKDANJI BREGINJ. Verjamemo, da bo mnoge zanimala zgodovina in sedanje stanje v Breginju. Na svetovnem spletu sicer do zdaj o njem ni bilo objavljenih veliko člankov, zato smo se potrudili in vam naš kraj podrobneje predstavili. Če vas zanima še kaj, pa kar vprašajte!

Več informacij o Breginjskem kotu lahko najdete na spletni strani www.breginjski-kot.com.

Breginjski kot leži v najzahodnejšem predelu Slovenije, blizu italijanske meje. Najbližji večji kraj je Kobarid, ki je od Breginja oddaljen 15 km. Povezuje ju cesta, ki spaja vasi Krejskega podolja. Vas Breginj (nadmorska višina 557m), ki leži ob vznožju pogorja Stola, je največja izmed vasi zahodno od Kobarida in je nekakšno središče tega Kota.
Ves breginjski kot obdajajo vrhovi: Stol, Mali Muzec, Gnjilica, Breški Jalovec. Ob meji z Italijo zapirajo dolino hribi: Brdo (pod njim točno na meji izvira Nadiža) in Sleme. Južno pobočje Stola oddaja vodo hudourniku Beli. Potok Bela izvira nad Breginjem, izliva pa se v Nadižo v vasi Podbela.

Breginj nekoč...

in Breginj danes...

BREGINJ

Naselje Breginj je že zelo staro. Ustno izročilo pravi, da so se tukaj naselili nomadi, ki so pasli ovce. Imeli so preprosta bivališča, ki so jim pravili kazoni. Ta bivališča so bila prekrita z bukovim listjem. Kasneje so hiše zidali in jih pokrili s slamo.
V zgodovinskih knjigah se Breginj prvič omenja leta 1084. V 15. stoletju je že pod oblastjo Benečanov, 1521 pod oblastjo Avstrije, 1805 spet pod Italijo, 1813 znova pod Avstrijo, 1915 pa že tretjič pod Italijo, vse do konca 2. svetovne vojne, ko je prešla pod Jugoslavijo. Pod nobenim gospodarjem ni bilo blagostanja, ostajala je le revščina.
Leta 1666 je prišlo do velikega požara, v katerem je pogorelo 24 hiš in cerkev. Do požara je prišlo zaradi konoplje, katero so Breginjci gojili in se je vnela. Po tem požaru so Breginjci vse hiše zidali iz kamna in jih pokrivali s korci. Vas je začela dobivati prepoznavno beneško podobo. Stari Breginj je bil zelo zanimiv. Zgrajen je bil kot strnjeno naselje, na bregu Bele. Dajal je mestni videz, hiše v polkrogu pa so povezovale sosede. Breginj so pred potresom razglasili za spomenik prve kategorije. Potres leta 1976 je stari Breginj skoraj popolnoma izbrisal. Ostale so samo tri hiše, kot spomin na biser slovensko-beneške arhitekture.
Nova vas je zgrajena na levem bregu Bele. Hiše so montažne, postavljene na ravnini in pobočjih pod Stolom. Nova vas ni lepotica, kakršna je bil stari Breginj.
V Breginju ob glavni cesti je pošta in trgovina. Ob Beli, pod cesto, je gasilski dom in velik skupni hlev. Sredi Breginja stoji nova šola, zgrajena po potresu. Stara šola je imela bogato zgodovino, zgrajena je bila leta 1911 in je stala na istem mestu kot sedaj nova.
Vas Breginj ni bila pomembna samo kot arhitekturno-kulturna vrednota, ki je z rušenjem ob potresu izginila, temveč tudi v drugih zgodovinskih pogledih. Zanimiva in neraziskana je zgodovina gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva, pa tudi obrti. V Breginju so že zgodaj v srednjem veku zastavili obrtne dejavnosti, ki so poleg poljedelstva in živinoreje postale gospodarski stebri te gorske vasice. Kmalu so tam postavili žago venecijanko, saj so bile zaloge lesa v breginjskih gozdovih velike. Imeli so apnenice in opekarske peči, ki so izhajale iz skupnega gospodarjenja in skupne lastnine v kmetijski skupnosti. Prav tako so bili izraz gospodarske moči breginjski mlini. Do novejšega časa sta se ohranila dva, ki pa sta seveda izginila ob naravni katastrofi leta 1976. Glede teh mlinov ostaja še veliko stvari nepojasnjenih; gotovo ležijo dokumenti o tem v beneških in avstrijskih arhivih. Breginj je bil v srednjem veku enako ali pomembnejše središče, kot so danes Kobarid, Bovec ali Tolmin, in je imel vse zasnove urbanega naselja, tako da ga pogosto omenjajo v poročilih, predvsem vojaških in nemalokrat se pojavlja na srednjeveških zemljevidih.
Letos mineva že 35 let od katastrofalnega potresa v Posočju. To je bila največja naravna nesreča tudi za našo vas. Prizadejal je ogromno in nepopravljivo škodo, ki jo mnogi še danes čutijo.
Vas Breginj je bila skoraj v celoti porušena. Njena slavna zgodovinska arhitektura je bila izgubljena. Ljudje so se znašli brez strehe nad glavo in si našli začasna prebivališča v šotorih in prikolicah. Na pomoč so jim priskočili vojska, ljudje iz Italije, Rdeči križ Slovenije in prebivalci celotne Jugoslavije. Stekla so prva reševanja kulturne dediščine, snemanje fresk in pomoč domačinom pri reševanju skromnega imetja. Prišli so delavci gradbenih podjetij in začela so se obnovitvena dela. Strokovnjaki so sklenili, da vas skoraj v celoti porušijo in postavijo novo. To naj bi bilo novo montažno naselje, ki so ga začeli postavljati na nekdanjih rodovitnih poljih in njivah. Vas Breginj je dobila popolnoma novo podobo. Stari Breginjci takega naselja niso nikoli sprejeli. Bili so prisiljeni sprejeti drugačen način življenja, ki pa jim kot nekdanjim kmetom ni ustrezal. Vse življenje so tarnali in pogrešali svoje stare hleve in živino v njih. Vajeni svojih nekdanjih, čeprav bornih domačij niso nikoli pozabili. Po potresu so bile porušene tudi šola, pošta, občina, zdravstveni dom, gostilna in policijska postaja. Postavljene so bile nadomestne montažne hiše, ki pa se nekako niso prijele. Zgradili so tudi velik skupni hlev, ki je do včeraj, ko so na strehi le-tega postavili sončno elektrarno, kljub požrtvovalnosti redkih posameznikova, propadal, tako kot propadajo podobni hlevi po celotnem Kotu. Popravili so cerkev in župnišče. V preteklih letih so obnovili veliko cerkvic in kapelic, vendar pa freske še vedno niso renovirane in vrnjene nazaj na prvotno mesto.

PREBIVALSTVO
Kljub majhnemu prostoru, ki ga je zavzemala vas Breginj na nerodovitnem, skalovitem bregu, je imela leta 1870 kar 608 prebivalcev (125 hiš), leta 1880 – 583, leta 1890 – 656, leta 1900 pa 679 prebivalcev. Takrat so redili 3000 ovac, 300 koz in 500 glav goveje živine, večinoma vole. Leta 1910 je bilo prebivalcev v Breginju največ – 758. Celo Kobarid je imel v tistem času le kakih 100 prebivalcev več od Breginja. Pozneje je začelo število prebivalstva v Breginju, posebno po koncu 2. svetovne vojne, naglo upadati. Tako je imel Breginj leta 1931 še 612 prebivalcev, leta 1948 – 469, leta 1953 – 463, leta 1961 – 410, leta 1966 – 392, leta 1971 – 304, leta 1981 – 301, leta 1986 – 279, leta 1991 pa le še 280 prebivalcev (Kobarid pa 1259). Leta 1962 so Breginjci redili še približno 60 glav goveje živine in 130 ovac, poleg tega pa so imeli še 15 konj, ki so jih pasli na pobočju Stola.

Število prebivalcev Breginja se zmanjšuje...

Nekatera hišna imena kažejo zelo verjetno na izvor njihovih prednikov, npr. Brici (Brda), Bučani (Bovec), Brežani (Brezje), Furlani (Furlanija), Borjankaci (Borjana) itn.; druga hišna imena pa označujejo obrt prednikov: Kovači, Škinjaci (krojač, šivilja), Mežnarji.
Kot v sosednjih naseljih so tudi v Breginju pogosti priimki na –ac in –ič oz. –čič. Breginjci izgovarjajo č povečini kot mehki č – ć. Če bi slovenska abeceda imela to črko, bi jo lahko pogosto uporabili, npr. pri hišnih imenih: Mejćeni, Rosić, Pustokći, Biškći, Kakoćići; poleg imen seveda tudi druge besede (v narečju), ki imajo črko č: maj bić – nikoli več, namrućić – malo, pobić – fantek itd. 😉