• Partnerji


    PODPIRAJO NAS:

    Kamp Lebanč

    KS BREGINJ

  • Povezave

  • Arhiv (po mesecih)

“S kje ste se pa vi pobral?!”

Končno se lahko tudi obsežneje razpišemo o naši nepričakovani in srčno priigrani zmagi na turnirju trojk na Livških Ravnah. Glave so se končno le malo umirile, po zmagoslavju pa je bilo navdušenje tako veliko, da smo ponoči komaj zaspali. Ni kaj, imeli smo sladke sanje in se tudi v nov dan prebudili z nasmehom in lepimi občutki. Sicer nas je danes popoldan čakal že naslednji turnir, a za nove uspehe se bo že našel čas v drugem članku.🙂 Ja, podoživljanje dogodkov iz prejšnjega dne nas je ponovno navdajalo z navdušenjem! Sicer pa, kaj bi se slepili? Takšno zmago je seveda potrebno proslaviti!

Ampak pojdimo lepo od začetka. Že doma smo bili vidno nervozni ob pakiranju vse potrebne opreme, komajda smo kaj pojedli in opazilo se je, da bi vsi radi čim prej odšli na pot. Vseh pet članov se nas je nagnetlo v avto in v sproščenem vzdušju že govorilo o turnirju. Do Livških Ravn smo potrebovali kar precej časa, za vse izmed nas pa je bil to šele prvi obisk te vasi, katero le nekaj kilometrov loči od italijanske meje. Pričakal nas je močan veter, naš prvi vtis o lokaciji turnirja pa je bil pozitiven; občudovali smo prekrasne doline, lahko pa smo videli tudi morje! Tudi igrišče nam je kar ustrezalo: sicer je manjše od našega, okoli in okoli je obdano z mrežo, goli pa so enake velikosti kot na našem igrišču. Ogledali smo si del tekme, ki se je takrat ravnokar igrala, nato pa se že šli pripravljat na našo prvo tekmo. Vsem je bilo jasno, da za napredovanje potrebujemo zmago že na prvi tekmi, saj so naši prvi nasprotniki pred kako uro izgubili tekmo proti favoritom te skupine, ekipi Simpsoni.

Predtekmovanje; skupina D, prva tekma:

Kotarji 3 : 1 KTMI

Strelci za Kotarje: Aleš, Erik, Robi

Tekma se je pričakovano začela z veliko nervozo, žoga ni tekla prav gladko, a vseeno se nismo ustrašili in tekmo po slabih začetnih strelih le začeli po naših željah in pričakovanjih. Zadel pa je kar naš golman, ki je s pomočjo obeh soigralcev prišel do potrebnega prostora in s sredine igrišča z močnim strelom premagal nasprotnega vratarja. Zadetek, katerega smo bili zelo veseli, nam je seveda zadostoval, zato smo se odločili za bolj obrambno igro. Tekmo smo tako vidno umirili, poskušali smo predvsem po protinapadih in s streli od daleč. Nasprotniku nismo dopustili, da bi naš gol ogrožal s streli od daleč, blizu pa se tako in tako niso uspeli prebiti. Drugi polčas smo začeli že bolj sproščeno, vsa nervoza pa je vidno upadla po hitrem protinapadu in uspešnem zaključku Erika. Kmalu pa je bilo vseh dvomov o zmagovalcu konec: po lepi akciji se je pred golom znašel Robi in zadel za prepričljivo vodstvo. Seveda je bilo moči potrebno prihraniti tudi za drugo tekmo, zato smo se potegnili na našo stran in branili več kot ugoden rezultat. Nasprotnikom je po izjemni ofenzivi le uspelo zadeti in izid zmanjšati, tekma pa se je končala z aplavzom navijačev, kateri so bili vidno presenečeni.

Prav tako so bili presenečeni tudi organizatorji, ki v svoji skupini gotovo niso pričakovali tako osredotočenega in močnega nasprotnika.

Predtekmovanje; skupina D, druga tekma:

Kotarji 2 : 2 Simpsoni (2 : 0 po streljanju “penalov”)

Strelci za Kotarje: Aleš, Jure; s “penalov”: Aleš, Erik

Na tej tekmi se je odločalo o zmagovalcu skupine D, zato je tudi razumljivo, da se je igralo na vso moč. Že misel na zmago, po kateri bi se uvrstili v polfinale, je bila dovolj veliko zagotovilo za vse napore, ki smo jih v to tekmo vložili. Najverjetneje naša najtežja tekma na turnirju, nabita z ogromno željo in nepopustljivostjo, pa se je po mirnem začetku kasneje prevesila v pravo srhljivko. Tudi tokrat smo prvi povedli mi: ponovno z močnim strelom Aleša od daleč. Seveda je bil ta zadetek tudi najboljša vzpodbuda za nadaljevanje, saj se je z njim začela tudi velika ofenziva nasprotnikov, a na srečo so vsi njihovi streli zleteli daleč proč od gola. Kot da njihov tempo velja tudi za nas, smo akcije vse prevečkrat prehitro zaključevali in si tako le oteževali delo v obrambi. Le majhna nezbranost v obrambi pa je bila potrebna za zadetek nasprotnikov, tega so dosegli le nekaj minut pred koncem prvega polčasa, in sicer predvsem po zaslugi slabo postavljenih Kotarjev. A zadetek nas ni spravil v obup. Med polčasom smo se dogovorili, da bomo igrali tako kot znamo in z organiziranimi napadi ponovno poskušali zadeti. Tudi tokrat pa je zadetek prišel ravno v pravem času. V protinapad se je pognal Jure, ki je predolgo žogo Aleša le ujel in kljub dvema nasprotnikoma, ki sta se prav tako pognala za žogo, to spravil v gol. Nadaljevalo se je z bolj agresivno igro, negodovanjem nasprotnikov nad sodniškimi odločitvami in velikansko nervozo. Sami smo igrali na polno, garali v obrambi in poskušali čim bolje krasti čas. Do slavja in napredovanja so nas ločile le sekunde, in takrat šok! Izenačenje v zadnji sekundi nas je seveda spravilo v obup in razočarani smo se spraševali, kaj se je pravzaprav zgodilo. A na to je bilo potrebno čim prej pozabiti, predvsem našima članoma Alešu in Eriku. “Penali”, ki se na turnirju trojk izvajajo na prazen gol z nasprotne strani igrišča, so bili za nas srečni in z dvema natančnima streloma smo Simpsone le premagali kljub večjemu pritisku na naši strani. In se uvrstili v polfinale!

Počitka praktično ni bilo, saj nas je po prvem polfinalnem obračunu, ki je sledil po tekmi s Simpsoni, že čakal naš prvi polfinale in hkrati možnost za napredovanje v finale. Zdaj smo se že zavedali, da smo zelo močni, da smo že premagali dve močni ekipi, tudi enega izmed favoritov, in da nam s tako igro, ki smo jo prikazali v predtekmovanju, lahko uspe vse. Naši nasprotniki v polfinalu pa so bili igralci PGD Dola, ki so se v polfinale prebili z gol razliko kar 11:3. A s tem se nismo ubadali, niti nismo čutili pretirane nervoze, saj smo se pogumno podali v boj. Prav tako pa smo svojo moč že dokazali in malo strahu vlili tudi drugim polfinalistom.

Polfinale:

Kotarji 2 : 1 PGD Dole

Strelci za Kotarje: Jure, Erik

Nepričakovano smo se kmalu pokazali kot boljša ekipa na terenu in ves čas nadzorovali igro, napadali in si ustvarili veliko priložnosti. Nasprotniki so se povlekli pred svoj gol in ga na vso moč branili. Tako nam po mnogih priložnostih ni uspelo zadeti, nasprotniki pa so, po enem redkih strelov proti golu, pa še tega so sprožili zgolj z namenom, da bi se otresli velikega pritiska, povedli in nas spravili v neprijetno situacijo. V takšnem položaju namreč na turnirju še nismo bili. Potrebno je bilo zadeti in izenačiti, za to pa je po novih lepih akcijah v eni poskrbel Jure. In vse se je začelo od začetka. Obenem pa se je napetost na tekmi stopnjevala in višek dosegla z dvema prekrškoma Kotarjev nad igralcem PGD Dol. Tako je tekma pridobivala na agresivnosti in grobosti, postala je kar precej groba. Kotarji se nismo udali, se naprej smo bili agresivni in precej nevarnejši. Svojo premoč na igrišču so kronali z zadetkom, ki ga je po lepi dvojni podaji z Robijem dosegel Erik. Nasprotniki so po zadetku le postali nevarnejši tudi pred našim golom, a jim kljub precej boljši igri kot v prvem polčasu več od vratnice ni uspelo zadeti. Kotarji smo se tako veselili uvrstitve v finale, čestitk razburjenih nasprotnikov po tekmi pa nismo bili deležni.

Med našo tekmo se je začelo hitro spreminjati tudi vreme, in kmalu po naši zmagi se je z neba vlil dež. Ta je gotovo pomiril strasti, Kotarji pa smo si lahko le privoščili nekaj počitka in že na veliko proslavljali. Pravzaprav smo takrat kar pozabili, da nas čaka še ena tekma in možnost za prvo mesto. Presenečeni nad našo uigranostjo in izjemno močno ekipo smo že takrat nazdravili in domov sporočili veselo novico. Odmor je dobro koristil vsem, saj smo na prvih treh tekmah vsi potrošili ogromno moči. Po kakšni uri smo se z drugimi finalisti dogovorili, da tekmo kljub dežju odigramo. Tako smo se, ponovno zelo sproščeni in z zaupanjem vase, podali na igrišče in ponovno opravili z odliko!

Finale:

Kotarji 2 : 1 Sarma bar

Strelci za Kotarje: Jure, Robi

Kako naj to tekmo sploh opišemo? Nedvomno tekma, ki je odločala o zelo pomembni stvari, a naboj na njej na začetku ni dosegel pričakovanega nivoja. Gotovo je krivec za to tudi dež in že “ohlajene” ekipe, a na tekmi je bilo kasneje še kako vroče. Morda je komu dih zastal že ob številnih močnih strelih od daleč, ki pa vseeno niso bili usodni. Ekipi sta bili zelo izenačeni, tudi sodnik pa je imel zelo oster kriterij. V prvem polčasu se je igralo zelo taktično, spet pa je priložnost Kotarjev izkoristil Jure in nas povedel v vodstvo. Tako smo šli na odmor, ponovno z vodstvom, in tudi tokrat smo se vzpodbujali in bili prepričani, da nam lahko uspe. Drugi polčas se je prav tako začel bolj mirno, iz minute v minuto pa se je stanje na igrišču le slabšalo in tudi sodniku je vse ušlo izpod nadzora. Sarma bar pa je v drugem polčasu napravil še eno napako. Počasno podajo njihovega vratarja je prestregel Robi in poskrbel za povečanje vodstva. Do konca ni ostalo več veliko, zato nam ni preostalo drugega, kot da se branimo in borimo do konca. Ob tem je prišlo tri minute pred koncem tudi do naše izključitve, a le z dvema igralcema na igrišču nam je uspelo zadržati rezultat. Gol so nasprotniki dali ponovno v zadnjih trenutkih tekme, potem pa je že sledil zaključni žvižg in veliko slavje Kotarjev se je lahko začelo.

Po tekmi nam je čestitalo kar nekaj ljudi, skoraj vsi pa so bili presenečeni nad nami: “S kje ste se pa vi pobral?!”, to je le en izmed komentarjev, ki so pričali o tem, da naše zmage ni pričakoval nihče. A bila je zaslužena. Le kako uro po tekmi (medtem je bila tudi podelitev in prejem pokala), smo na poti domov povprašali takrat še zmedene glave naših junakov o pomembnosti in pomenu zgodovinske zmage zanje. Kot prvi je odgovarjal naš trener Srečko, ki je med tekmami opravljal pomembno delo na klopi in spodbujal ter miril igralce;) . Kasneje pa so svoje mnenje pristavili še ostali…

Srečko:

Zelo sem vesel po osvojitvi prvega turnirja. Nekaj takega sem tudi pričakoval, saj nam igra trojk najbolj ustreza. Po uvrstitvi v polfinale sem verjel, da ekipa lahko osvoji turnir. Še dobro, da smo našo začetno tremo premagali že na turnirju v Bovcu, vesel sem tudi zaradi tega, ker v ključnem trenutku nismo popustili in se borili do konca. Na koncu bi pohvalil tudi organizatorje in sodnike, žal mi je le zaradi slabega vremena.

Erik:

Zadovoljen sem z zmago. Doma mi ne bodo verjeli! 😉

Aleš:

Prelomen trenutek na turnirju je bila zmaga nad Simpsoni. S svojim prispevkom na turnirju sem zadovoljen, in že zrem naprej.

Jure:

Še zdaj ne morem verjeti, da smo turnir osvojili. Vesel sem, da lahko pripomorem tako v napadu kot tudi v obrambi. Na srečo pa sem del izjemne ekipe!

Robi:

Neverjetno! Takšnega dneva gotovo nisem pričakoval, res je bilo izjemno! Čestital bi celotni ekipi, saj smo pokazali, česa smo zmožni!

4 Responses

  1. Čestitke za zmago (čeprav ste nas zmagal v finalu)🙂

    Dobra spletna stran!!!

  2. Hvala, in mislm de to popunoma zasluženo, čeprow se nekateri še vedno ne morjo sprijaznit s tem😉

  3. Lepo to, da tudi kakšen zunanji opazovalec poda svoje mnenje! Predvsem pa je lepo videti, da si stran ogleduje še kdo drug razen nas…! Hvala za pohvalo oz. mnenje!

  4. Kotarji čestitke za odlično odigran turnir!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s