Neverjetno! Mislim, da tega pred turnirjem v Livških ravnah ni verjel prav nihče izmed nas. Seveda se je potihem govorilo, da lahko z borbeno in disciplinirano igro tudi presenetimo in pridemo celo iz skupine, a kar je sledilo na turnirju, se bo za vse večne čase vtisnilo v naš spomin! In najbolj pomembno je, da nam tega ne more nihče vzeti!
Kaj pa se je pravzaprav zgodilo? Senzacija za mnoge gledalce, ki so si turnir prišli ogledat, ogorčenje (ali spoštovanje 😉 ) nasprotnih igralcev zaradi naše nepopustljivosti in izjemne borbenosti, in nedvomno več kot zasluženo slavje. Slavje, ki pa se bo verjetno v pravi meri pokazalo šele v naslednjih dneh, ko ponosni predstavniki Kotarjev (Aleš, Robi, Srečko, Jure, Erik) vse skupaj prespimo in ugotovimo, kakšnega pomena je osvojena lovorika za nas. Med nami je bilo po zadnjem sodnikovem žvižgu v finalu opaziti presenečenje, navdušenje in srečo, predvsem pa krasen skupinski duh. Prav ta nas po mojem mnenju najbolj krasi, in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Ekipe, ki je bila popolnoma skoncentrirana in borbena v obrambi, ki je igrala svojo igro, sproščeno in brez strahu, ki se je s hitro in kombinatorno igro prebila do številnih priložnosti v napadu in mnoge tudi izkoristila, danes enostavno ni bilo moč premagati! Na turnirju smo izkusili prav vse: dobili zadetek za izenačenje v zadnji sekundi, po streljanju penalov ohranili mirne živce in dvakrat zadeli za napredovanje (hvala Alešu in Eriku 🙂 ), zaostajali, a se nato hitro vrnili in kmalu tudi povedli, igrali smo v dežju, na igrišču poslušali provokacije nasprotnih igralcev, garali smo tudi z igralcem manj na igrišču (hvala Alešu in Juretu 🙂 ), prav vse pa smo prestali in nismo se vdali do konca! Najlažje bi dogajanje na turnirju opisal kot borbo od začetka do konca; borba, ki je kljub vsemu negodovanju nasprotnikov bila ključ do uspeha!
Naša zgodba se tako niti dobro ni začela, a že smo obrnili nov list v zgodovini; dokazali smo, da smo dostojni nasledniki naših prejšnjih generacij, in obenem dosegli nepričakovano visok uspeh. Kot zelo mlada ekipa tako gremo naprej, novim uspehom naproti, obenem pa naše prijateljstvo le še bolj utrjujemo. Nenazadnje igramo za naše lastno veseljem, to je naša priložnost za zabavo in druženje!
Mislim, da bo tako tudi ime Kotarji v bodoče še strah in trepet vseh nasprotnikov, hitro postaja ime, vredno spoštovanja!
P. S. Reportaža tekem in zgodovinske zmage pa sledi jutri!
Filed under: Obvestila,Turnirji 2008,ŠD Breginjski kot |
ŠD Breginjski kot 
Kapo dol fantje! 😉
Odločil sem se uporabiti stavek spoštovanega soimenjaka, ker verjame, da bi po tako napetih bojih in nepopustlivi igri tudi on sam uporabil to frazo! Kakšno drugo bi težko, glede na vse kar nam je uspelo danes! 🙂
S tako nepopustljivostjo in predvsem tako vrhunskim psihičnim pristopom (predvsem neodzivanje na provokacije nasprotnikov in sodniške odločitve) lahko skupaj dosežemo še ogromno! Samo glavo bo treba imeti na pravem mestu in se borit na vsaki tekmi… ob stopnjevanju tega imenitnega vzdušja v ekipi pa tudi rezultati ne bodo izostali… kot je že Robi omenil, pa itak igramo nogomet zaradi ljubezni do tega športa in športa nasploh ter lastnega zavedanja, da s športom lahko še nadgradimo prijateljske vezi in s športom povežemo vse “kotarje” (glavni cilj našega nastajajočega društva), ter se na ta način v športnem duhu družimo z vsemi ljubitelji športa v posočju! Verjamem in upam, da se ne bomo pretirano obremenjevali z zmagami in porazi, ki nas še čakajo in da nas bo vsak poraz še bolj utrdil in nam dal izziv za prihodnje dokazovanje… Vem, da ste pravi, tako da verjamem, da se za prihodnost ni nikakor bati!
Jutri pa še z ostalimi prijatelji, ki so danes manjkali, brez strahu in spoštovanja novim uspehom nasproti! Upam, da se bo ta naš prijateljski krog iz tekme v tekmo zgolj širil!
Hvala vsem za čudovit dan… prvega ne pozabiš nikoli! 😉