Ta vikend nas je čakal naš skupno četrti turnir, drugače pa drugi turnir, ki se igra na asfaltnem igrišču kot sistem 4+1. Tudi ekipa, ki pa tokrat ni bila ravno številčna, se je zbrala šele zadnji dan, poleg šestih članov ekipe pa se je tokrat turnirja udeležila tudi naša prva navijačica. 😉 Vreme je sicer po celotni severno goriški regiji že ves čas napovedovalo obilne padavine, a tokrat smo vseeno na turnir odšli polni optimizma, da bo vreme vendarle vzdržalo in nas ohranilo suhe. Vse naše želje pa na koncu niso bile uslišane, še več, tudi z uvrstitvijo v tako želen in potihoma pričakovan četrtfinale turnirja ni bilo nič. Naša igra sicer ni v ničemer spominjala na tisto, ki smo jo prikazali na prejšnjih turnirjih, bilo je veliko nihanja v naši igri, katera ni in ni hotela steči. Obenem pa seveda velja poudariti, da z igralskim kadrom, ki nam je ob številnih odpovedih zaradi takšnih in drugačnih razlogov ostal, kaj več kot borbe za ugoden razplet na obeh tekmah predtekmovanja niti nismo pričakovali. Tudi tokrat je namreč manjkal kakšen igralec, ki bi služil k hitrejši, bolj kombinatorni in napadalni igri. Bilo pa je razvidno, in to na obeh tekmah, da smo si ustvarili veliko priložnosti, da smo igrali povsem enakovredno proti obema nasprotnikoma in da nam je na koncu vendarle zmanjkalo nekaj sreče. Ali bolje reči, ob prepričljivem vodstvu, ki bi nas zagotovo popeljal v četrtfinale, nam je popustila koncentracija in prejeli smo dva povsem nepotrebna zadetka. Ampak to je nogomet in na napakah se učimo. Z vsakim turnirjem odkrivamo nove taktične zamisli, z vsakim turnirjem se dvigamo tudi mi in hitro napredujemo. Obenem pa se neizmerno zabavamo! 😉
Predtekmovanje; skupina D, prva tekma:
Kotarji 1 : 3 Z vetrov
Strelec za Kotarje: Jure
Prvo tekmo smo odigrali brez vsakršne vneme, slabo ogreti in nepripravljeni. Kazen je hitro sledila. Naši nasprotniki, ki so izbrali nam neznan in precej neugoden način igranja z vratarjem v polju, so nas stisnili na našo polovico in ravno vratar je bil tisti, ki je prodrl skozi sredino, nato podal soigralcu, ki je ostal sam, od daleč streljal in zadel. Kotarji, ki se nismo prebudili celoten prvi polčas, smo drugi zadetek prejeli ponovno zaradi slabega pokrivanja nasprotnikov, razlog pa je bil že prej omenjeni vratar, ki je tudi sicer vso tekmo s prihodi na našo polovico povzročal zmedo med nami. drugi polčas smo lahko gledali precej bolj izenačeno tekmo, bolj organizirane Kotarje, ki so po nekaj zapravljenih priložnostih le prišli do zadetka. Ob našem lovu na izenačenje pa je nasprotnikom uspelo tekmo dokončno odločiti v njihovo korist po hitrem protinapadu.
Predtekmovanje; skupina D, druga tekma:
Kotarji 3 : 3 Pantal
Strelca za Kotarje: Jure 2, Aleš
Tekma, ki je odločala o drugem potniku v četrtfinale, je bila odigrana precej bolj pozno, kot je bilo najprej mišljeno. Že v drugi minuti je bila namreč prekinjena zaradi hudega naliva, ki je popolnoma spremenil vse načrte organizatorjev. Tekmo smo lahko nadaljevali šele čez kakih 45 minut, ko je dež sicer še vedno padal. Lahko rečemo, da so naše izkušnje z igranjem v dežju že zelo velike, saj nas je slabo vreme ujelo skoraj na vsakem turnirju. Vsekakor smo kar naenkrat delovali bolj kompletno in igrali lepo. Ustvarili smo si veliko priložnosti in si do polčasa zagotovili veliko prednost. V vodstvo nas je z dvema lepima zadetkoma popeljal Jure. Med polčasom smo se odločili, da še naprej igramo tako, kot smo to tekmo začeli. Seveda smo bili zadovoljni tako z izidom kot tudi z našo igro. Na začetku drugega polčasa so sicer nasprotniki zmanjšali rezultat, a mi še hitreje odgovorili in prek Aleša poskrbeli za novo občutnejše vodstvo. A vendarle sta nas dva strela nasprotnikov, ki sta bila na nek način le “poskusa iz obupa”, pokopala in v slabih dveh minutah smo zapravili naše vodstvo. Kljub vsem poskusom, da bi zadeli še enkrat, pa je na koncu časa le zmanjkalo, in razočaranje je bilo razvidno pri vseh članih.
Zaključimo torej lahko, da smo na koncu ponovno plačali kazen zaradi neizkušenosti. Lahko bi torej odigrali vidnejšo vlogo na turnirju, a turnir smo vseeno končali hitro. Zaradi zapravljene priložnosti pa ostaja grenak priokus.
Turnir se je kasneje končal kar s streljanjem sedemmetrovk, po tej loteriji pa so na koncu slavili igralci Ročinja. Seveda pa moramo pohvaliti izjemne organizatorje. Poskrbeli so za glasbo, imeli so svojega komentatorja, dobrega sodnika, vsaki ekipi praktično povrnili prijavnino s porcijo čevapčičev za vsakega člana, na koncu pa vsem udeležencem turnirja prikazali veličasten ognjemet. Vse pohvale torej!
Naša ekipa pa je kljub (pre)zgodnjemu izpadu prizorišče zapustila med zadnjimi. Še dolgo smo se zabavali v lepo urejeni hiši blizu igrišča, nato pa nameravali “žur” nadaljevati še na koncertu Šank Rock-a, a tudi tega zaradi močnega deževja niso izpeljali. Tako smo si za konec tega lepega dneva privoščili še eno pijačo in nato odšli na prepotreben počitek domov.
Filed under: Turnirji 2008,ŠD Breginjski kot |
Odličen članek, ki pove vse kar se je dogajalo v soboto. Lepo je bilo… vsekakor najbolj pester netekmovalen del turnirja do sedaj! 😉 Ostaja pa grenak priokus ob spominih na tekmovalni del in resnično škoda, da je vedno toliko odpovedi, ker je to moštvo ob popolni sestavi z vsaj dvema enakovrednima menjavama prav nekaj drugega!
Hvala domačinom in pohvale organizatorjem!