• Partnerji


    PODPIRAJO NAS:

    Kamp Lebanč

    KS BREGINJ

  • Povezave

  • Arhiv (po mesecih)

Planica, Planica, snežena kraljica …

V soboto, 20. marca, smo bili tudi mi del spektakla v dolini pod Poncami. Naša “odprava” osemnajstih dobro razposajenih športnih oziroma planiških navdušencev je ob 5:40 krenila iz Breginja. Pot je potekala brez večjih postankov – ustavili smo se le na kavi v nekdanjem italijanskem rudniškem mestecu Rajbelj, tako da smo v Rateče prispeli že nekaj pred 8h. Avtobus smo zaradi velike gneče morali pustiti že pri mejnem prehodu. Pridružili smo se množici obiskovalcev, ki so se na pot proti velikanki podali peš. Do letalnice smo prišli ravno ob začetku poskusne serije ob 9h. Ob našem prihodu še ni bilo težav z zasedenostjo kapacitete, tako da smo lahko brez težav vstopili v prireditveni prostor in si izborili kolikor toliko soliden prostor za ogled tekme. Ogromna množica je preko celotne tekme ustvarjala izjemno vzdušje, ki je dosegalo vrhunce, ko je uradni napovedovalec napovedal skok katerega izmed treh Slovencev. Na koncu je bil po seriji štirih skokov najboljši Švicar Simon Ammann (v zadnji seriji je poletel kar 236,5 m – druga daljava na svetu), za njim pa so se zvrstili še Gregor Schlirenzauer, Anders Jacobsen, Adam Malysz in naš najboljši skakalec te sezone (10. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala), Robert Kranjec! Po koncu tekmovalnega dela smo si vzeli dve uri prostega časa. Nekateri so ta čas izkoristili za uživanje ob koncertu Kingstonov, drugi za pogovor in analizo tekme, tretji pa za kaj drugega … Možnosti za zabavo je bilo veliko, saj si na vsakem koraku našel kakšnega razposajenega navijača! 😉 Okoli 14h smo se odpravili nazaj proti Ratečam, se okoli 16h vkrcali na avtobus in se odpeljali nazaj proti domu.

Težko bi našli kakšno malenkost, ki bi naredila dan, ki smo si ga izbrali za ogled tekme na čudovito pripravljeni planiški velikanki, še lepši. O vsem lahko govorimo le v presežkih! Skozi celoten dan nas je spremljalo čudovito sončno vreme, številni zelo dolgi poleti, ogromna množica prijetno razposajenih ljudi in še marsikaj, kar nam bo ostalo dolgo v lepem spominu.
Marsikdo pa je na poti domov že imel v ušesih verze iz zadnje kitice Avsenikove himne:

Planica, Planica,
še pridemo nazaj,
v Planico, Planico,
pod Ponce v zimski raj!

V nadaljevanju si lahko ogledate še izbor slik, ki nam jih je uspelo posneti po poti proti velikanki, med samo prireditvijo ter tudi ob končnem vračanju proti Ratečam in domu …

2 komentarja

  1. Dobro napisano! 🙂
    Meni je blo v Planici super.. Tko lepo vreme in dobra družba – res izjemno.. Komi čakam, da gremo spet. 😉

  2. Super je blo, ja! Mogoče tud zato k sm bil prvič al pa zarad specialnega vremena oz. pa česa drugega…
    Ta “spet”, k si ga omenu… lahko bi šli pogledat enkrat k ni folka tam, da greš lahko na vrh pogledat… v enem izmed naslednjih vikendov!

Komentiraj